Stoterica najbogatejših Slovencev je v letu 2023 težja za 8 odstotkov oziroma za nekaj več kot pol milijarde evrov in je tako z 8,7 milijarde najpremožnejša doslej. Po dolgem času prinaša tudi spremembo na samem vrhu lestvice.
Zakaj je rast premoženja skromnejša kot v prejšnjih dveh letih? Rast je »le« približno tolikšna, kot znaša stopnja inflacije v zadnjem letu dni, glavni razlog, da premoženje najbogatejših s težavo sledi inflaciji, pa so rastoči stroški v podjetjih, ki so v lasti stoterice.
Podjetja večinoma s trdnimi bilancami so sicer na takšne spremembe v okolju dobro pripravljena, vseeno pa so se dobičkovne marže znašle pod pritiskom – in kot izhaja iz več sto prebranih letnih poročil, se bodo tudi letos –, kar pa zavira rast ocenjenega premoženja. V preteklosti so zasluge za visoke skoke ocen imeli tudi prevzemi po presenetljivo visokih večkratnikih dobička, ki pa jih v obdobju silovitih rasti obrestnih mer ne zaznamo več.
Meja za vstop na lestvico slaba dva milijona evrov višja kot lani
Meja za vstop na lestvico se je tako z lanskih 33,3 milijona evrov zvišala na 35,2 milijona. Kot zanimivost omenimo, da smo našteli približno 150 posameznikov s premoženjem, večjim od 25 milijonov evrov.
Največji skok je uspel Igorju Lahu s člani družine, ki je na samem vrhu lestvice prehitel Izo Sio in Sama Logina
Merjeno v evrih, je največji skok uspel Igorju Lahu – na lestvici je obravnavan skupaj s člani družine –, ki je letos vreden kar 385 milijonov evrov oziroma 119 milijonov več kot lani. S tem se je tudi povzpel pred Izo Sio in Sama Logina, ki sta bila doslej devetkrat zapored prepoznana kot najpremožnejša Slovenca.
Iza Sia in Samo Login bi še vedno zasedala prvo mesto lestvice, če njunega premoženja ne bi razdelili na dva dela, potem ko sta se zasebno razšla. Njuni premoženji se od takrat dalje vodita ločena, vendar kot izhaja iz dostopnih podatkov, sta bila pred prodajo enakomerno zastopana v lastništvu Outfita7, posledično si drugo mesto na lestvici delita.
Premoženje družine Lah se je po naši oceni v štirih letih početverilo, za kar gre zasluga predvsem veliki rasti vrednosti Steklarne Hrastnik, ki za letos napoveduje 22 milijonov evrov čistega dobička in je ovrednotena na skoraj četrt milijarde evrov.
Drugi pomemben del premoženja so nepremičnine, med katerimi prevladujejo velika poslopja v Ljubljani, združene pod skladom Ceeref. Lastniške deleže Lahovih družb zaznamo tudi v nekaterih deležih državnih elektrodistribucijskih podjetij, ki jih je vlada pred nedavnim hotela odkupiti, a je pod težo proračunskih lukenj to zamisel opustila.
Na lestvici letos štirje sveži obrazi in šest povratnikov
Med stoterico najpremožnejših so letos štirje novinci in šest povratnikov. Dinamika menjav oseb na lestvici je tako manjša kot v prejšnjih letih.
Najvidnejši nov obraz na lestvici je profesionalni športnik, kapetan nogometne reprezentance Jan Oblak, ki se s pogodbo, ki bi jo bolj kot nogometnemu vratarju pripisali najbolj cenjenim nogometnim napadalcem, z ocenjenimi 38,9 milijona evrov premoženja premierno uvršča na lestvico najbogatejših.
Tako se je pridružil trem profesionalnim športnikom, ki se ponašajo z uspešnimi karierami v ameriških profesionalnih ligah, in sicer Luka Dončić, Goran Dragić in Anže Kopitar.
Kakšno je merilo vrednotenja premoženja pri športnikih? Pri profesionalnih športnikih se za izhodišče vzamejo bruto plače, znižane za davke in ocenjene stroške (pri čemer smo vselej konservativni), ne upoštevajo pa se morebitni donosi, ustvarjeni z upravljanjem prihrankov.
Na lestvici najbogatejših Slovencev se pojavita še dva sveža obraza: Damir Popović, lastnik hitro rastočega komendskega podjetja IMP Pumps, katerega premoženje je ocenjeno na 40,3 milijona evrov in David Svetličič, ki se je na lestvico povzpel predvsem s proizvodnjo avtodomov podjetja Tourne Mobil, a obenem tudi kot lastnik družb Asi in Lev.
Rast povpraševanja po toplotnih črpalkah zaslužna za velike skoke na lestvici
Nobeno presenečenje ni, da so podjetja, ki ponujajo učinkovite energetske rešitve, zaslužna za visoke skoke na lestvici najbogatejših Slovencev v letu 2023 in tudi za eno premierno uvrstitev svojih lastnikov med 100 najbogatejših Slovencev.
Največji skok, merjeno v odstotkih, na celotni lestvici je tako uspel lastnikoma uspešnega proizvajalca toplotnih črpalk Kronoterm Bogdanu Kronovšku in Nataši Besednjak. Ocena njunega premoženja se je ob povečanju prihodkov za 171 odstotkov, na 42,3 milijona evrov, in ustvarjenih 9,2 milijona evrov dobička, zvišala za kar 83 odstotkov, na 72,6 milijona evrov.
Rast povpraševanja po toplotnih črpalkah je dala zalet tudi velenjskemu podjetju Firšt v lasti Franca in Elizabete Firšt, ki je specializirano za ventile in regulatorje ogrevanja, iskane med proizvajalci toplotnih črpalk. Z ocenjenimi 36,9 milijona evrov jih prepoznavamo kot novince med stoterico najbogatejših.
Lastnik trboveljskega Dewesofta prvič med deseterico najbogatejših Slovencev
Med večjimi omenimo še skok Jureta Kneza, največjega lastnika trboveljskega Dewesofta, razvijalca programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov.
Vse od ustanovitve v letu 2000 Dewesoft niza konstantno večje prihodke. Prav tako je bilo tudi lani, ko je družba ustvarila 76,4 milijona evrov prihodkov ob 31-odstotni EBIT dobičkovni marži. Polletni rezultati pa že napovedujejo še boljše letošnje leto.
Ob tem se je ocena njegovega premoženja zvišala za kar 90 milijonov, na 243 milijonov evrov, kar šestkrat več kot pred štirimi leti. Jure Knez se je tako prvič uvrstil med deseterico najbogatejših Slovencev, in sicer zaseda 7. mesto tik pred Damianom Merlakom.
Vir: Revija Manager
BMC International