Če se tega zavedamo ali ne.
Ni vseeno, kakšne sledi pustimo, kajne?
Kaj bodo lahko rekli učitelji, ko bodo stari 70 let, svojim otrokom in vnukom? Bodo pripovedovali o svojem delu in dosežkih, ter se pohvalili koliko izjemnih učencev iz njihovega razreda je nekaj izjemnega doseglo ali se bodo pohvalili s tem, koliko "cvekov" so razdelili v svoji karieri?
Kako se bodo poklicni novinarji pohvalili s tem, da so sejali strah in širili negativnost, ter pripravili ljudi do tega, da več ne gledajo dnevnih poročil in informativnih oddaj. Ali se bodo pohvalili s tem, da so dvigovali narodno zavest in ponos; da se ljudje zavedajo, da živijo v lepi državi in da lahko tudi za njo nekaj naredijo in prispevajo.
Kaj pa gradbeni delavci, ki jih pogosto niti ne opazimo (čeprav vemo, da jih primanjkuje) - poglejte kaj vse pustijo za sabo in kaj vse ustvarijo. Kaj vse bodo lahko pokazali svojim otrokom in vnukom v svoji starosti. Kateri od politikov se lahko primerja po dosežkih z delavcem v gradbeništvu? Pa poglejmo, kakšen ugled uživajo eni in drugi.
Vodje in direktorji se bodo pohvalili s tem, kakšne titule so osvojili, kakšno plačo in bonuse so imeli ali s številnimi odličnimi projekti, dosežki in odličnimi ekipami ali vodji, ki sojih vzgojili, razvili in jim pomagali, da so dosegli stopnjo odličnosti pri delu.
Zato je naloga vodij, da pri svojem delu in sprejemanju odločitev dobro premislijo tudi o tem, kakšne sledi bodo pustili s svojimi sodelavci in ekipami. Sodobni vodja poskrbi, da se sodelavci za projekte in naloge potrudijo z veseljem in so na svoje sledi izjemno ponosni.
Branko Žunec in ekipa BMC International,
ki se trudi pustiti čim boljše sledi.
