Homepage Articles Optimist ali pesimist

Optimist ali pesimist

Kako se odločiti prav? Prav je, da so izhodišča za izbiro realna.

Odločitve so ključni del našega življenja. Kako se odločiti prav? Je bolje biti optimist in pričakovati, da se bo vse dobro izšlo ali je bolje biti pesimist in vedno paziti na vsak sleherni korak?

Za vse, ki ste vodje, je pri sprejemanju odločitev koristno in smiselno, da ste najprej »menedžer« in nato »leader«. To pomeni, da za prave odločitve najprej poskrbite za kvalitetne informacije. Retorika v novih časih ni dovolj. V tej precej negotovih časih ljudje potrebujejo vodje, ki jim bodo dali občutek varnosti – vodje, ki vedo, kaj delajo.

V tokratnem nasvetu ne boste našli težkih poslovnih podatkov, ampak bolj življenjske, ki dajejo zanimiv vpogled v našo preteklost in sedanjost. Poglejmo si nekaj primerov:

  • Leta 1991 je bila povprečna neto plača 43 EUR (preračunano iz tolarjev), leta 2011 je bila 987 EUR, medtem ko je danes malo manj kot 1500 EUR. To si mnogi le stežka prestavljajo, drugi se ne želijo spomniti, nekaterih pa takrat sploh še ni bilo.

  • S povprečno neto plačo si lahko leta 2011 kupil 520 kg kruha, 192 kg svinjskega mesa, 1540 kg krompirja ali 135 kg kave. Danes lahko s povprečno plačo (ob trenutni inflaciji) kupiš manj kot 400 kg kruha, dobrih 140 kg svinjskega mesa, 800 kg krompirja ali manj kot 100 kg kave. Danes se torej najbolj splača manj jesti in piti manj kave.

  • Leta 1991 je bilo delovno aktivnih 878.000 ljudi, danes jih je 920.000 (od tega je več kot 100.000 tujcev). Res, da imamo vedno več stvari in vedno bolje živimo, a kdo bo vse to plačal?

  • Leta 2001 je bilo 227.500 upokojencev, danes jih je čez 530.000. To pomeni, da je potrebno delati na mladih in na čim večjih družinah (mogoče je Valentinovo pripomoglo k temu).

  • Leta 1991 je bilo 135.000 višje- in visoko izobraženih, danes jih je več kot 440.000. Iz tega lahko sklepamo, da smo (kot družba) vedno bolj preudarni in sprejemamo vedno bolj smiselne odločitve.

  • Leta 1991 je bil ženin ob sklenitvi zakonske zveze v povprečju star 28,6 let, v 2019 pa 36,9 let.

    Nevesta je bila v letu 1991 ob sklenitvi zakonske zveze v povprečju stara 25,6 let, v 2019 pa 34,0 let.

    Na podlagi teh informacij je morda smiselno s poroko počakati do 30. leta starosti – hitenje se očitno ne obrestuje.


Sam zase izberem, da sem optimist, ker je dokazano, da optimisti živijo v povprečju 7,5 let dlje in kar 60% manj zbolevajo za kardiovaskularnimi boleznimi.

Zdaj je na vas, da zavzamete svoje stališče – informacij imate dovolj, odločitev pa sprejmite čim bolj preudarno.


Branko Žunec in ekipa Družbe za odličnost
Skupina BMC International


2Like
0Dislike
0Comment

Comments

No Comments Posted Yet.
Don’t forget to share it

Related articlesSee all

Nov 21, 2023 01:59 PM9 months ago
Record demand for silver and gold
Mar 8, 2023 01:08 PM1 year ago
Čas za nakup ali prodajo nepremičnine v Sloveniji?
May 24, 2023 10:07 AM1 year ago
Vodenje je vse manj hvaležna funkcija