Dejstvo je, da ne zaposlujemo slabih sodelavcev.
Vsaj ne zavestno.
Ljudje imajo vedno razlog, da se vedejo, kot se vedejo.
Torej sami po sebi niso težavni, nekje je razlog za težavno vedenje.
Ena od nevarnih posledic tega, da se vodje večino časa ukvarjajo s težavnimi sodelavci, je ta, da se začnejo odlični počutiti samoumevne in izkoriščane. Kaj hitro (ali celo prehitro) se zgodi, da se tega naveličajo in gredo drugam.
Kaj narediti, da ne bo prepozno?
Postavite fokus na to, kar v vodenju največ šteje:
jasni cilji in merljivi kazalniki,
redna komunikacija in spremljanje učinkovitosti ter
jasna in v prihodnost usmerjena povratna informacija.
Če se kljub temu preveč časa ukvarjate s težavnimi, vam ponujam tri možnosti:
S težavnim sodelavcem se pogovorite in iskreno priznajte, da sodelavec ne izpolnjuje pričakovanj (in, da porabite bistveno več časa, denarja in živcev zanje, kot za ostale sodelavce). Predstavite dejstva, bodite spoštljivi in poiščite skupaj rešitev za naprej. Zapomnite si, da »zakon ne ščiti lenih sodelavcev ali takšnih, ki zavračajo svoje delovne obveznosti«.
Če še naprej »nagajajo«, se posvetujte s strokovnjakom za delovno pravo in ukrepajte v skladu z zakonom.
S težavnimi sodelavci se ukvarjajte vsaj 50% manj, kot sedaj in ta čas in energijo investirajte v sodelavce, ki bodo to cenili in se bodo še naprej trudili. Ti sodelavci tudi redno dosegajo rezultate in si zaslužijo, da jih cenite, kajne? Mogoče bo tudi težavni ugotovil, da se več posvečate tistim, ki dosegajo rezultate.
Bodite nepopustljivi pri zaposlovanju novih sodelavcev – prepričajte se, da ste pripeljali ljudi s pravim interesom in odnosom. Tudi ostali sodelavci v ekipi vam bodo hvaležni, ker na ta način kažete, da vam ni vseeno, koga pripeljete v ekipo.
Pri tem vam želimo čim več poguma in uspeha
Branko Žunec in ekipa BMC International
Natascha Podobnik, MSc.