V zadnjih letih centralne banke po vsem svetu močno povečujejo svoje zlate rezerve. Iz spodnje slike je dobro razvidno, da so centralne banke do oktobra 2022 nakopičile enake količine zlata, kot v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je takratni ameriški predsednik Richard Nixon “začasno” ukinil takoimenovani zlati standard in dolar od takrat naprej ni več pokrit z zlatom. V tistih letih je cena zlata dosegla rekordne vrednosti. Le kaj se obeta sedaj?
Da bi dobili boljšo predstavo kaj se dogaja na trgu in kaj te razmere pomenijo za vrednosti plemenitih kovin, se moramo vrniti v preteklost. Pogledati moramo kateri dogodki so sprožili največje rasti in padce plemenitih kovin in jih primerjati z današnjimi časi.
Če se vrnemo 52 let nazaj, v leto 1971, ko je takratni ameriški predsednik Richard Nixon “začasno” ukinil t.i. “zlati standard” in so lahko denar tiskali v neomejenih količinah, je vrednost zlata v enem letu zrasla za skoraj 10%. Do leta 1980 je cena zlata znašala kar 850$ na unčo, kar je 24-kratna rast v samo 10 letih. Zakaj pa je prišlo do take rasti? Taka ekstremna rast se je zgodila zato, ker je vrednost dolarja padla, ker ni bil več podprt z zlatom in so tiskali velike količine denarja. Do leta 1971 je bila ena unča zlata fiksno določena na vrednost 35$. Po ukinitvi t.i. “zlatega standarda” pa ni bilo več fiksne vrednosti in je zaradi izgube vrednosti dolarja morala cena zlata zrasti, da so ohranili enako razmerje kupne moči.
Če dogodke iz 70. let prejšnjega stoletja primerjamo z današnjimi razmerami, lahko ugotovimo, da smo v zelo podobnih časih, saj se je v času Covid-a natisnilo res ogromno denarja. Za boljšo predstavo, si oglejte spodnji sliko.
Slika 2: Količina natiskanega denarja v času Covid-a v primerjavi z drugo svetovno vojno in 13 največjih vojn, kjer so bile udeležene ZDA.
Zgornja slika 2 prikazuje količino natiskanega denarja v času Covid-a v primerjavi z drugo svetovno vojno in 13 največjih vojn, kjer so bile udeležene ZDA. Kot lahko vidimo so samo v času Covid-a natisnili več denarja kot v času druge svetovne vojne (glej:moder stolpec) in to kar za 500 milijonov dolarjev več. Zato ni nič čudnega, da je bilo samo v letih 2020 in 2021 natisnjenega kar 80% vseh Ameriških dolarjev, kar lahko vidite na spodnji sliki.
Slika 3: Prikaz tiskanja denarja skozi leta (v milijardah dolarjev)
Poleg vsega tega pa smo 13.3.2023 bili priča propadu treh bank v ZDA. Namreč propadle so “Silicon Valley Bank”, “Silvergate” in “Signature” banka. Zakaj so banke propadle je zgodba zase, pomembno pa je to, kako so te pretresljive novice vplivale na vrednosti trgov.
Namreč zlato je v 5 dneh zraslo za dobrih 6%, srebro je zraslo za dobrih 10%, Bitcoin pa je zrasel kar za 20%, v samo petih dneh, kar zelo nazorno kažejo tudi spodnje tri slike.
Slika 4: Rast cene zlata od 13.3.2023 do 18.3.2023
Slika 5: Raste cene srebra od 13.3.2023 do 18.3.2023
Slika 6: Rast cene Bitcoina od 13.3.2023 do 18.3.2023
To kaže na to, da so ljudje začeli umikati denar na varno in v sektorje, kjer imajo nadzor nad svojim denarjem.
Glede na predstavljena dejstva in podatke, lahko logično sklepate kam gre trg in zakaj centralne banke kopičijo take velike količine zlata. Upam, da vam je ta članek pomagal dobiti širšo sliko kaj se dogaja na trgih in kako se lahko zaščitite pred dogodki, katerim smo bili v zgodovini že priča.
The Slovenia
BMC International